Novi šef United Medie pred vrati, Vučić spet s komentarji o neodvisnih medijih, Dunja Mijatović pa: Prispevek N1 neprecenljiv

Medtem ko si je srbski predsednik Aleksandar Vučić ob srečanju z veleposlanikom EU v Srbiji na račun neodvisnih medijev znova privoščil nekaj neprimernih komentarjev, medijski strokovnjaki in zagovorniki človekovih pravic iz celotne regije vse glasneje opozarjajo na nevarnosti "padca" še zadnjih neodvisnih medijev v Srbiji.

Čeprav je Srbija v zadnjem poročilu Evropskega parlamenta in v poročilu Evropske komisije o širitvi prav pred nedavnim znova slišala zelo resna opozorila tudi zaradi razmer v medijski krajini, je srbski predsednik ob obisku veleposlanika EU na vprašanje novinarjev iz United Medie o neodvisnosti medijev odgovoril: "Na noben način se s tem ne ukvarjamo, sploh me ne zanimate … Vas uporabljam kot aikido v politiki - vsaka vaša grdoba in izmišljotina mi gre v prid in v ničemer vas ne oviramo. Ne vmešavamo se v to, kdo bo urednik, in tega nikoli ne bomo počeli."

A srbski predsednik, ki se "s tem sploh ne ukvarja", je le dan prej za srbski provladni medij Informer povedal, da bo ljudem v zvezi z mediji United Media v Srbiji "v šestih mesecih ali enem letu vse jasno".

Zaradi preteče nevarnosti, da bi še zadnji neodvisni mediji v Srbiji, med katerimi sta tudi srbski televiziji N1 Srbija in Nova, prišli pod nadzor srbskih oblasti, se te dni oglašajo novinarska združenja, medijski strokovnjaki in zagovorniki človekovih pravic iz celotne regije.

Kot ponovno poroča srbski portal nova.rs iz skupine United, naj bi bila menjava na vrhu United Medie pred vrati - pričakuje se, poroča nova.rs, da bo na čelo medijske divizije kmalu imenovan Brent Sadler, nekdanji novinar CNN in nekdanji svetovalec N1, ki se je pred leti s tedanjim vodstvom skupine razšel. O zamenjavi vodstva United Medie pa sta, kot je znano, po telefonu govorila tudi direktor skupine United in direktor srbskega državnega Telekoma.

Dunja Mijatović: Trajnostna moč resnice v službi javnega interesa

Med njimi tudi Dunja Mijatović, nekdanja komisarka za človekove pravice Sveta Evrope, ki je za N1 BiH dejala: "N1 predstavlja enega od stebrov profesionalnega, neodvisnega in odgovornega novinarstva v regiji. Prispevek N1 k medijskemu pluralizmu, svobodi izražanja in demokratizaciji družbe v jugovzhodni Evropi je neprecenljiv. V času naraščajočih političnih pritiskov, dezinformacij in poskusov nadzora medijev N1 ostaja ključna trdnjava svobodnega novinarstva in zanesljiv vir informacij za javnost. Že dolgo spremljam in globoko spoštujem delo novinarjev N1, ki vsak dan dokazujejo, kaj pomenijo pogum, integriteta in profesionalnost. Njihove zgodbe dajejo glas tistim, ki ga redko ali nikoli nimajo, razkrivajo krivice, korupcijo in kriminal ter nas spominjajo na trajnostno moč resnice v službi javnega interesa. V času, ko postaja resnica vse dražja in neodvisnost vse redkejša, je nujno, da N1 še naprej deluje svobodno in brez političnih ali ekonomskih pritiskov. Varovanje njene neodvisnosti ni le vprašanje svobode medijev – je temeljni pogoj za zdravo demokratično okolje in za evropsko prihodnost držav v regiji."

Kot je znano, so direktorji nekaterih medijev skupine United Media javno ponudili, da za zaščito uredniške neodvisnosti poiščejo investitorje.

Predsednik NUNS iz Srbije Željko Bodrožić je to pobudo pozdravil, prav tako predsednica Evropske zveze novinarjev Maja Sever, ki je "ljudi, ki imajo radi Srbijo", pozvala, naj se združijo v tem cilju.

Profesor novinarstva iz ljubljanske fakultete za družbene vede dr. Marko Milosavljević ob pobudi za iskanje investitorjev pravi: "Kot dokazuje niz primerov v regiji - vključno s Slovenijo -, bi bilo v preteklosti pogosto bistveno bolje, če bi zaposleni ali management odkupil medijsko hišo, ko je za to še bil čas. Kasneje so mnoge medijske hiše prišle v roke ljudi, ki jim je bilo novinarstvo tuje, mediji pa zgolj orodje za druge interese ali za iskanje poceni koristi prek prodaje nepremičnin in raznih (bolj ali manj sumljivih) nemedijskih poslov. Nekoč so nekatere medijske hiše recimo v Sloveniji že bile v večinski lasti zaposlenih in managementa, takšen je primer Dela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in Večera v podobnem obdobju. Kasneje so obstajale podobne pobude, recimo na Večeru, da bi zaposleni ponovno odkupili 'svojo' medijsko hišo. To se ni zgodilo - na žalost. Notranji odkup torej, s strani večine zaposlenih ali zgolj managementa, je zato - tudi zaradi svoje delne razpršenosti lastniških deležev - pogosto način zagotovitve ohranjanja novinarskih standardov in politične neodvisnosti. Če za notranji odkup ni (finančnih ali organizacijskih) možnosti, ostaja tudi opcija iskanja bolj strateških lastnikov, ki razumejo pomen neodvisnega novinarstva, ki zagovarjajo medijsko in novinarsko kakovost in integriteto ter ki zasledujejo svoje finančne interese na 'normalen', ne na t. i. žetveni način, kjer se čim prej pobere čim več, pa četudi za prihodnje leto ne ostane nič. V trenutni napeti situaciji v Srbiji in v medijih tudi drugod v regiji - vključno s Slovenijo in Hrvaško, torej državama članicama EU, kjer velja zavezujoč evropski akt o medijski svobodi EMFA - bi ustrezna identifikacija, interes in na drugi strani volja sedanjega lastnika, da medijsko hišo proda takšnemu neodvisnemu lastniku, verjetno najbolj modra za vse udeležence zgodbe. Še posebej pa za srbsko in regionalno novinarstvo, državljane in demokracijo."